Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu
Leta 1230 je Mehtildis, vdova Friderika III. Ptujskega dominikanskim redovnikom podarila zemljišče na zahodnem robu Ptuja. Leto pozneje so se v delno zgrajeni samostan vselili menihi iz Brež na Koroškem. Dominikanci so se na Ptuju ukvarjali s pridiganjem in dušnim pastirstvom, gospodarjenjem in šolstvom, imeli so tudi bogato knjižnico.
Kmalu po ustanovitvi samostana so zgradili vzhodni in južni trakt križnega hodnika ter cerkev, ki so ji sredi 13. stoletja prizidali novi prezbiterij v obliki dolgega kora, enega od prvih v Srednji Evropi. Iz časa ustanovitve je ohranjena vhodna stena v kapiteljsko dvorano. Vanjo se odpirata dve bifori, južna je še romansko polkrožno oblikovana, severna je že gotsko šilastoločno zaključena. Steno vzhodnega trakta so v prvi polovici 14. stoletja poslikali s sakralnimi motivi. Med slikarijami zbuja pozornost upodobitev dominikancev, ki se kleče in z rokami, sklenjenimi v molitvi, obračajo k veliki figuri Kristusa. V prvi polovici 15. stoletja so pozidali in obokali križni hodnik, ki je eden najodličnejših gradbenih elementov v samostanu.
Okrog leta 1700 so z bogato štukaturo in poslikavami opremili samostansko jedilnico, na začetku 18. stoletja so podrli stari dolgi kor, premestili glavni oltar v zahodni del cerkve in proti mestu obrnjeno vzhodno pročelje bogato štukirali.
Redovniki so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan z jožefinskimi reformami ukinjen, v njem pa so se nastanili vojaki in pozneje obrtniki. Leta 1926 je samostan kupila občina. Stavbe so obnovili in preuredili za potrebe mestnega muzeja in stanovalcev. Jeseni leta 1928 so v njem slovesno odprli na novo urejene muzejske zbirke.