Visoko kakovostno olivno olje

Olivno olje je danes pri kuhi kar pogosto, zato je nakup olivnega olja danes precej pogost. Oljčno olje je pridobljeno iz olivnih dreves. Olivna drevesa so ena izmed najstarejših rastlin, ki jih je človek gojil oziroma vzgajal že pred našim štetjem. Ime za olivno olje izvira iz Kavkaza iz semitščine “zeit in zait” to pomeni oljčni sok, kasneje pa so to ime prevzeli Arabci kot “zeitum” ali pa “seitun”. Starogrško ime je “elaion”, Rimljani pa so ga spremenil v “olea”.

olivno olje

Oljko so po Sredozemlju razširili Feničani, to je bilo po letu 1600 pr. n. št. to so naredili s pomočjo trgovanja. V Egiptu se je olivno olje uporabljajo za razsvetljavo in pa tudi kot zdravilo za kožo. Nato so oljko in njeno olje Grki raznesli po svojih kolonijah, kasneje pa so ga raznesli Rimljani po svoji kolonijah in tako je olivno olje postala zelo pomembna strateška surovina. Tudi v preteklosti so imeli zanje tovarno, in sicer najstarejšo so odkrili v Izraeli, takrat pa naj bi tam živeli Filistejci. V času Rimljanov pa se je oljkarstvo prineslo tudi v Slovensko Istro.

Največ olivnega olja se še vedno pridela v Sredozemlju in sicer največ v Španiji, to kar 45.5% vse izdelave, veliko pa se ga pridela tudi v Italiji, Grčiji, Siriji, Maroku itd. Olivno olje ima več kemijskih značilnosti in sicer vsebuje kar 98% maščob in samo 2% ostalih minornih sestavin, te pa velikokrat vplivajo na njegovo kakovost, saj ga te sestavine ščitijo, mu bogatijo barvo in mu plemenitijo aromo. Vsekakor pa je kazalec njegove kakovosti, vsebnost prostih maščobnih kislin. Njegovo oksidiranost ugotavljamo s pomočjo peroksidnega števila. Tako olivnemu oljo ločimo na lampante, deviško in pa extra deviško. lampante, ni za uporabi pri prehrani, ampak se ta uporablja v kozmetiki. Poleg vsega tega, pa je oljčno olje edino izmed olj, čigar kakovostna razvrstitev je odvisna tudi od senzorične ocene. Senzorično oceno pa opravljajo izučeni degustatorji.